_edited.png)
Pozdravljeni na spletni strani projekta CARE
 |  |  |
|---|
O nas
Socialno smrt lahko opišemo kot »stanje, ko ljudje nimajo več možnosti aktivno delovati v svojih družbenih vlogah in veljajo za mrtve, čeprav so telesno živi; takšni ljudje zaradi pritiska različnih okoliščin izgubijo občutek pripadnosti skupini, kulturi ali kraju«. Izkušnja družbene smrti ima namreč globok vpliv ne le na posameznike (npr. izolacija, depresija), temveč tudi na ravni družbe (npr. nižja raven produktivnosti, neučinkovita delovna sila). Kljub svoji pomembnosti je pojav socialne smrti spregledan tako v izobraževanju odraslih kot tudi med zaposlenimi.
To vrzel moramo zapolniti, saj izobraževanje zagotavlja napredek v družbi, delovna sila (tj. zlasti mala in srednje velika podjetja) pa je področje, ki lahko spodbuja ali preprečuje primere socialne smrti. Cilj projekta CARE je zapolniti to vrzel, povezano s pojavom socialne smrti, z ozaveščanjem o njenem obstoju in podpiranjem vključevanja socialno mrtvih posameznikov, zlasti z vključevanjem koncepta socialne smrti v učne načrte izobraževanja odraslih in spodbujanjem vključujočega delovanja malih in srednjih podjetij.
Tako je projekt CARE namenjen predvsem izobraževalcem odraslih in predstavnikom MSP, posredno pa tudi odraslim učencem. Za izpolnitev zgoraj navedenih ciljev projekt CARE sledi naslednjim nalogam:
-
Izobraževati in ozaveščati izobraževalce odraslih in predstavnike MSP o pojavih socialne smrti na lokalni/regionalni/nacionalni/evropski ravni s krepitvijo njihovih zmogljivosti naslavljanja pojava prek razvoja kompetenc na področju empatije.
-
Zagotoviti izobraževalcem odraslih in predstavnikom MSP smernice, vire in temelje za globlje razumevanje kompleksnih potreb in vrzeli pri preprečevanju socialne smrti kot del razvoja njihovih socialnih kompetenc in kompetenc aktivnega državljanstva v trajnostnem smislu.
-
Opredeliti skupne temelje vrednote, interese in potrebe, na katere vplivajo različne vloge v izobraževanju in delovnih razmerjih, da bi konstruktivno prispevali k rasti strpne družbe.
-
Omogočiti produktivno kariero in blaginjo odraslih udeležencev izobraževanja, v skladu s pričakovanji, hkrati pa zaščititi morebitne žrtve pred nastankom okoliščin, ki vodijo na pot socialne prikrajšanosti.
Erasmus +
Erasmus+ je program EU za podporo izobraževanju, usposabljanju, mladim in športu v Evropi. Njegov ocenjeni proračun znaša 26,2 milijarde evrov. To je skoraj dvakrat več kot financiranje v primerjavi s predhodnim programom (2014–2020). Program za obdobje 2021 – 2027 močno poudarja socialno vključenost, zeleni in digitalni prehod ter spodbujanje udeležbe mladih v demokratičnem življenju. Podpira prednostne naloge in dejavnosti iz evropskega izobraževalnega prostora, akcijskega načrta za digitalno izobraževanje in programa znanj in spretnosti za Evropo. Program tudi: – podpira evropski steber socialnih pravic, – izvaja strategijo EU za mlade za obdobje 2019 – 2027, – razvija evropsko razsežnost v športu. Erasmus+ ponuja priložnosti za mobilnost in sodelovanje pri: visokošolskem izobraževanju, poklicnem izobraževanju in usposabljanju, šolskem izobraževanju (vključno s predšolsko vzgojo in varstvom), izobraževanju odraslih, mladih in športu.
PARTNERJI
Latvijsko združenje strokovnjakov za varstvo pri delu (LDASA) je bilo registrirano v registru združenj in fundacij 10. junija 2005.
Cilj LDASA je združiti strokovnjake za varstvo pri delu – fizične in pravne osebe, katerih dejavnosti so usmerjene v ustvarjanje in zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ob upoštevanju zahtev zakonov in predpisov Republike Latvije.
LDASA kot izobraževalci odraslih zagotavlja usposabljanje strokovnjakov za varstvo pri delu, ki delajo kot vzgojitelji na univerzah, PIU, CVET, ADU in šolskem sektorju, ter strokovnjake, ki delajo v proizvodnem sektorju.
Omnia (est. 2022) sodeluje po vsem svetu za izgradnjo trajnostne sedanjosti in prihodnosti. Ekipa Omnie iz svojih ciprskih pisarn razvija trajnostne rešitve s svetovanjem, raziskavami in razvojem. Omnia ponuja specializirane storitve za javni in zasebni sektor na področjih, kot so trajnostne inovacije, ESG, krožno gospodarstvo, pametna mesta, trajnostna mobilnost, okoljsko inženirstvo in drugo. Inovativne ideje pretvarjajo v kakovostne projekte za programe, kot so Obzorje Evropa, Interreg, ESA in Erasmus+. Ekipa ima več kot 55 let izkušenj s kombiniranim vodenjem projektov.
_edited.jpg)
Društvo DISORA (Društvo za izobraževanje in socialni razvoj) je neprofitna nevladna organizacija iz Maribora v Sloveniji, ki želi prispevati k pozitivnemu in trajnostnemu razvoju na področju izobraževanja, kulture in socialnega razvoja.
Naša glavna področja delovanja so: kulturno in socialno vključevanje, krepitev temeljnih veščin, aktivno državljanstvo.
Naše glavne dejavnosti so: razvoj in izvajanje mednarodnih projektov v vseh fazah, razvoj in testiranje učnih načrtov, razvoj in testiranje učnih gradiv, izmenjava dobrih praks, testiranje inovativnih praks.
Imamo mrežo strokovnjakov za evropske projekte. Zaradi svojega strokovnega ozadja imamo stike z različnimi institucijami in deležniki v Mariboru, Sloveniji in tujini. Naša partnerska mreža vključuje približno 50 organizacij.
Aktivnosti
1
Učni laboratorij
To je bila enodnevno dejavnost, katere namen je bil ozaveščanje in krepitev znanja o pojavu socialne smrti med partnerji, izobraževalci odraslih, psihologi in predstavniki MSP. Med to dejavnostjo so partnerji predstavili svoje poglede na pojav socialne smrti z različnih vidikov, vključno z: 1. pojavom socialne smrti z vidika varnosti pri delu, 2. pojavom socialne smrti z vidika izobraževanja odraslih, 3. vplivom socialne smrti na delovno silo. Med to aktivnostjo so partnerji zbirali tudi informacije o izkušnjah in izzivih ciljnih skupin s čimer so pridobili bolj celovito razumevanje pojava socialne smrti z vidika ciljnih skupin.
2
Poročilo o izhodiščnem kartiranju ozaveščenosti o pojavu socialne smrti
Poročilo o izhodiščnem kartiranju je bilo rezultat ankete, ki je vključevala elemente, razvite na podlagi vidikov, izzivov, potreb in opredelitev, ki so se pojavili med aktivnostjo 1 (tj. učnim laboratorijem). Namen ankete (razvite v okviru te aktivnosti) je bil doseči vsaj 96 predstavnikov ciljnih skupin (tj. izobraževalce odraslih, predstavnike MSP in udeležence izobraževanja odraslih). Izhodiščno poročilo je temeljilo na rezultatih te ankete in je zagotavljalo celovito izhodiščno analizo stanja v zvezi s pojavom socialne smrti med zgoraj navedenimi ciljnimi skupinami v državah projektnih partnerjev.
3
Digitalni vodnik »Shema socialne izolacije: pojasnitev vzorca«
Digitalni vodnik vsebuje teme, ki temeljijo na potrebah in izzivih, ugotovljenih v poročilu o izhodiščnem kartiranju. Interaktivna vsebina je namenjena tako izobraževalcem odraslih, malim in srednje velikim podjetjem kot posameznikom, ki doživljajo socialno smrtjo ali se z njo srečujejo. Z vidika izobraževalcev odraslih in MSP se lahko digitalni vodnik uporabi za razumevanje razvojne poti socialne prikrajšanosti in oblikovanja sheme socialne izolacije, kar prispeva k boljšemu razumevanju razvojne faze pojava socialne smrti. To je koristno za izboljšanje prepoznavanja, empatije in intervencij za socialno mrtve posameznike. Z vidika socialno mrtvih posameznikov (ali tistih, pri katerih obstaja potencialno tveganje, da bodo doživeli socialno smrt) digitalni vodnik služi ozaveščanju glede obstoja pojava socialne smrti, svetovanju pri zmanjševanju tveganja za razvoj sheme socialne izolacije in jim omogoča, da preizkusijo scenarije sprejemanja odločitev in spoznajo možne posledice svojih odločitev.
4
Kampanja za ozaveščanje o socialni smrti in nadaljnje spremljanje
Cilj kampanje za ozaveščanje o socialni smrti je bil čim bolj povečati dostop širšega občinstva do gradiv, povezanih s projektom. Cilj načrta kampanje je bil zagotoviti čim večji doseg ciljnih skupin (npr. izobraževalcev odraslih, predstavnikov MSP, odraslih udeležencev izobraževanja itd.). Kampanje so bile zasnovane kot kombinacija kick-off dogodkov in enega glavnega dogodka na državo. Med dogodki smo ciljnim skupinam predstavili gradivo (npr. digitalni vodnik), pri čemer se je pričakovalo, da bodo udeleženci izboljšali svoje znanje in spretnosti v zvezi s pojavom socialne smrti. Po dogodkih, ki so potekali v vsaki državi, smo izvedli nadaljnjo raziskavo in pripravili nadaljnje poročilo, ki smo ga primerjali z izhodiščnim poročilom z namenom merjenja napredka v poznavanju pojava socialne smrti med ciljnimi skupinami.